Citati avtorja Damjan Kozole

»Kdo je bil Peter Musevski? Bil je človek. To je v resnici bil in takšni so bili tudi njegovi liki. Kadar mu je kdo to rekel, mu je bilo všeč in mu je pomenilo več, kot če si mu rekel, da je izjemen igralec. O tem drugem je ves čas dvomil. Morda je ravno dvom tisto, kar zaznamuje vse njegove like. Peter je bil tako prepričljiv pred kamero tudi zato, ker je utelešal človeško krhkost. Tisto krhkost, ki ga je na koncu pokopala. Veliki vedno odidejo takrat, ko tega nihče ne pričakuje.«

»Bil je junak delavskega razreda, ki je utelešal tranzicijskega luzerja – Slovenca, ki iz leta v leto samo izgublja: delavske pravice, službo, družino, otroke, dostojanstvo, zdravje. Bil je nekdo, ki je verižno kadil in pil pivo v skoraj vsakem filmu, nekdo, ki se ni znal ali zmogel upreti izkoriščanju, zato so gledalci, ne samo slovenski, v njem vedno znova prepoznavali sebe.«

»Bil je junak delavskega razreda, ki je utelešal tranzicijskega luzerja – Slovenca, ki iz leta v leto samo izgublja: delavske pravice, službo, družino, otroke, dostojanstvo, zdravje.«

»Bil je nekdo, ki je verižno kadil in pil pivo v skoraj vsakem filmu, nekdo, ki se ni znal ali zmogel upreti izkoriščanju, zato so gledalci, ne samo slovenski, v njem vedno znova prepoznavali sebe.«

»Imel sem izjemno srečo, da sem posnel večino filmov, ki sem jih želel posneti«

»Vedno sta me privlačili dve stvari, pripovedovanje zgodb in fotografija oziroma rekel bi zgodbe in podobe«

»Sprejel sem, da je to pač dejstvo in se okrog tega ne razburjam. Mene bolj kot redukcija tehnične kakovosti ob gledanju filma doma ali na pametnem telefonu skrbi nekaj drugega«

»Mira je bila izjemno nežna oseba, prenežna za tisti čas, v katerem je razpadala država«

»To ni samo film o Perotu ...«

»poklon življenju, karieri in strahovom Petra Musevskega«

»Nisva posnela niti kadra. Najprej sem se odločil, da tega filma ne bo.«

»da moram narediti ta film tako zaradi Perota kot tudi zaradi samega sebe«

»Kar me je gnalo naprej in mi je dajalo občutek, da lahko nadaljujem, je bila Perotova odločitev, da je zadnja leta svojega življenja zelo jasno in odkrito govoril o težavah psihične narave«

»Nisva posnela niti kadra. Najprej sem se odločil, da tega filma ne bo.«

»Da se z njim poslovim od Perota. Med nastajanjem sem spoznaval, da to ni samo film o Perotu, ampak tudi film o meni in o nas in da ni odšel samo dober prijatelj, ampak da izginjata tudi družba in svet, v katera smo verjeli.«

»Vsi moji glavni liki od Slovenke naprej funkcionirajo na ta način, da prikrivajo, da niso odprte knjige – ne vemo, ali je tisto, kar govorijo, enako kot tisto, kar mislijo. Na splošno v filmih ljudje preveč govorijo resnico.«

»Film govori o ljudeh, ki si ne znajo pokazati naklonjenosti. Način, na katerega komuniciramo z drugo osebo, vedno izraža naše želje, strahove, frustracije. Kadar to počnemo na aroganten, agresiven način, po navadi le prikrivamo lastno ranljivost. In ravno zato gre, za odtujeni, ranjeni osebi, ki se morata v majhnem stanovanju v Šiški soočiti s svojo preteklostjo in sedanjostjo. Na kratko, to je film o sovraštvu in odpuščanju.«

»Karlovy Vary morda ne zvenijo tako mondeno kot Cannes, Berlin ali Benetke, vendar ima festival z novim vodstvom izjemno kakovosten program.«

»Večkrat se govori o dilemi, kaj je boljša odskočna deska za filme iz malih kinematografskih držav, uvrstitev v spremljevalni program enega od prej omenjenih velikanov, kar je realno maksimalen doseg filmov iz naše regije, ali na drugi strani uvrstitev v prestižni tekmovalni program v Karlovih Varih.«

»Selektorji iz Karlovih Varov so zaprosili za ogled nedokončane verzije filma in naslednji dan so poslali vabilo.«

»Najprej sploh nismo vedeli, kaj naj naredimo. Običajno se film konča, predstavi selektorjem in potem se začne dolgo in včasih mučno čakanje na primeren in odmeven festival.«